Ples duše

Meta se je odločila z nami deliti svojo izkušnjo pred, med in po Plesu Zemlje:

Bližal se je moj tretji Ples Zemlje v Malih selih. Zanj sem se odločila že prejšnje leto in komaj čakala, da se začne.
Že en večer prej, preden smo šli plesalci na sveti prostor, se je začelo v meni nekaj dogajati.
Po savni smo se vsi objeli. Ker pa nisem razumela dobro Timovih navodil, naj ne govorim z drugimi kot samo s plesalci, sem pozdravila vsakega.
Na koncu kroga me je Tim s kratkim glasom opozoril in čutila sem, da sem naredila veliko napako.
Odšla sem na sveti prostor po molitvice, da jih razgrnemo v svetem krogu.
Nisem imela pipe, zato mi je bilo hudo, ker niso bile moje molitvice razporejene v ženskem krogu okrog vrtnic.
Po nalaganju slabih občutkov so na dan  začeli  prihajati vzorci in iluzije preteklosti, ko sem bila odrinjena ali ponižana. V sebi sem čutila tako bolečino, da sem se umaknila v tipi. Čeprav so me plesalke poklicale, naj sodelujem v obredu pri oltarju in delanju molitev za savno, nisem zmogla sodelovati, ker nisem hotela svoje bolečine odlagati na sveta mesta.

Preveč jih spoštujem in ljubim.

Na misel mi je prišlo tudi, da bi kar odšla domov in se skrila. Po notranjem boju v sebi, sem se končno pripravila do tega, da sem naredila dve molitvi in ju postavila na določeno mesto. Bilo je že pozno in odpravila sem se spat.
Ob jutranjem prebujanju sem se zavedla, kje sem. Ponovno mi je postalo hudo.
V jutranji savni sem se dekletom opravičila, ker nisem sodelovala pri delanju molitvic.
Ko smo se plesalci umaknili na počitek pred pozdravom sonca, sem se v sebi odločila:  »Plesala bom za Zemljo, pa če se počutim še tako čudno. Zato sem tu, da se Zemlji zahvalim za vse, kar mi daje, da pomagam njej in sebi.«
Kar zaslišim zunaj glas: »Mita!« Tako me Tim kliče. Pred tipijem je stal Tim in v rokah držal pipo, ki mi jo je podal. Dejal je, naj jo napolnim in dam na oltar v krogu. Oblila me je radost.
Pri polnjenju pipe so mi tekle debele solze sreče in spoznala sem, da bo vse v redu, da se je pojavljeni vzorec ponižanja in zapuščenosti iz preteklosti raztopil.

Prvič v življenju sem čutila tla pod nogami s celim telesom. Hvala ti Tim, ker si prišel in mi pomagal, hvala ti Martina, ker si mi ob polnjenju pipe pela pesem.

Vse štiri dni je moja duša vriskala od veselja, ker lahko pleše in poje za Mamo Zemljo. Lakota in žeja ni imela več pomena.

V Malih selih se zaveš, kako lepo je lahko življenje v spoštovanju in ljubezni do vsakega in vsega.

 

Meta

Kategorija: Misli in izkušnje članov društva