Prostovoljni prispevek – Give Away

V naši tradiciji ni ravno pogosto, da bi ljudje poravnavali ali plačevali usluge, stvari… na kakšen drug način kot plačevanje z denarjem. Znano je plačevanje v »naturalijah«, ki delno še živi  med kmeti in obrtniki. V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo »dobrodelne donacije«, kjer podjetja podarijo tistim, ki delajo za skupno dobro in nimajo lastnega vira dohodka.
Nekateri se poslužujejo poravnave oziroma izmenjavanja energij s »prostovoljnimi prispevki«, ki pa jih ljudje razumejo različno in največkrat pravi namen ni dosežen:

Namen prostovoljnih prispevkov je, da gre za enakovredno izmenjavo energij med tistim, ki daje, in tistim, ki sprejema. Pomeni tudi, da kadar gre za nesorazmerno poravnavo, se nam takšna energija tudi vrne. Ta drugi del nam seveda ni všeč, vendar se najpogosteje ne zavedamo, da smo kreatorji svojega življenja. Že stari izrek nam pove: Kar daš, to dobiš!

V indijanski kulturi pojmujejo življenje in izmenjavanje energij precej drugače kot mi v »razvitem svetu«. Posamezniki ali pa cele družine v življenju pogosto podarijo drugim stvari za katere menijo, da jih ne potrebujejo več, jih lahko pogrešajo, največkrat pa jih v ta namen naredijo ali kupijo. Imajo vrsto obredov, v okviru katerih naredijo Give Away za: Ples Sonca, Ples Zemlje, Iskanje vizij, izkoristijo kakšno posebno obletnico … Mnoge družine v času obreda kupijo hrano, jo pripravijo, skuhajo in podarijo vsem ljudem v taboru. Pravzaprav se hrana pri obredih vedno pripravlja na takšen način. Koko lepo je videti, ko cela družina sodeluje in deli raznovrstno hrano, predmete, lastne izdelke soljudem v zahvalo.

Sama sem že večkrat prisostvovala takšnim podaritvam, zahvalam in moram priznati, da mi je bilo prvič nenavadno. Po Plesu Zemlje v Nemčiji je kar nekaj ljudi pripravilo Give Away. Pogrnili so odeje in nanje zložili raznovrstne predmete (usnjene mošnjičke, oblačila, knjige, kristale, odeje …) in povabili vse ljudi iz tabora, da si vsak vzame, kar mu je všeč. Za nekatere ljudi, ki so bili za obred bolj zaslužni, so pripravili osebna darila, pa tudi zahvalo v obliki denarja.
Sprva sem se držala ob strani in si mislila, da to ni namenjeno meni, saj gostujem v taboru in pravzaprav nič posebnega nisem prispevala. Povedali so, da je žaljivo, če ničesar ne vzameš in da nič ne sme ostati na odeji. Spoznala sem, da se je darovalec potrudil in se zahvalil ljudem za podporo v času Plesa Zemlje. In še, da ima vsakdo izmed nas možnost, da se ljudem zahvali na podoben način ob svojem času. Spoznanje in sam dogodek je bil zelo ganljiv in lep. Tradicionalno je, da plesalci po štirih letih naredijo Give Away in se na tak način zahvalijo za vso podporo.

Tim v Evropi že dolga leta vodi svete obrede. Želi jih voditi in delovati na tradicionalen način, na način enakovredne izmenjave energij. To pomeni, da vsakdo sam začuti in ovrednoti energije, ki jih prejme in v enaki meri povrne darovalcu. S tem oba omogočita, da energija kroži v krogu in harmoniji. Tu ne gre za trženje božanske energije, ki seveda ni merljiva. Gre za čas, stroške, ki nastanejo ob tem, za znanje, predanost, odprto srce …

V Sloveniji si le redki posamezniki upajo delovati na takšen način, saj se pogosto zgodi, da je njihov »zaslužek« boren. Zakaj potem nekateri še vedno vztrajajo s takšnim načinom delovanja?
Moje mnenje je, da so dovolj pogumni in verjamejo v resnično bit človeka. S svojim delovanjem nas soočajo s samim seboj in nas s tem učijo, kaj pomeni doseči ravnotežje oziroma harmonijo med sprejemanjem in dajanjem. Saj je vse učenje, ki nam ga življenje pripravlja vsak dan, ravno to. Doseči  ravnotežje in harmonijo, ki je bistvo sprejemanja samega sebe in celotnega stvarstva. Saj smo mi tisti, ki se moramo odločiti, kaj nam je v življenju pomembno in koliko so nam določene stvari v življenju vredne, pomembne, za katere stvari smo pripravljeni dati več … in katerim smo se pripravljeni odpovedati. Mi smo tisti, ki se odločamo, kam bomo usmerjali in vlagali svojo energijo. Od tega je odvisna naša prihodnost, saj smo sami kreatorji svojega življenja. Skratka gre za vprašanje vrednot in to na vseh nivojih: fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem. Ta vprašanja so za nas in naš razvoj bistvenega pomena, odražajo pa se skozi naša dejanja.
Ljudje, ki nam ponudijo »delavnico po delavnici«, kjer imamo možnost videti sebe, svoje reakcije, se soočiti sami s seboj in to brez, da bi nas kdo ocenjeval, so pravi učitelji in se ne ukvarjajo več z: Jaz in moji problemi! Šele takrat je človek ozdravljen, osvobojen in v harmoniji s stvarstvom.

Pred nekaj leti smo pričeli poravnavati stroške tabora in Timove stroške s prostovoljnimi prispevki. Žal nam ni uspelo in naša dejavnost je bila ogrožena. Kljub dobrim namenom stroški tabora realno obstajajo (najem prostora, drva za segrevanje kamnov, elektrika, voda, hrana …). V društvu smo se odločili za priporočljivo minimalno donacijo, ki nam zagotavlja, da z našim delom lahko nadaljujemo.

Mogoče bomo v bližnji prihodnosti zopet poizkusili oz. preizkusili, koliko se nam je dvignila naša skupna zavest in ponovno začeli delovali s pomočjo prostovoljnih prispevkov.

Irena

Kategorija: Misli in izkušnje članov društva